Navodila, pojasnila

[vc_row][vc_column][heading text=”Navodila in pojasnila Lekarniške zbornice Slovenije”][vc_toggle title=”Refundacija stroškov za plače pripravnikov”]

4.2.1.1. Refundacija stroškov za plače pripravnikov

 

V skladu s Splošnim dogovorom Lekarniška zbornica Slovenije zbira podatke za povračilo stroškov dela za pripravnike v lekarnah (to je v javnih zavodih in pri koncesionarjih).

ZZZS zagotavlja sredstva za:

  • bruto plače,
  • dodatke po kolektivni pogodbi,
  • povračila za stroške prehrane med delom,
  • povračila za stroške prevoza na delo in z dela v višini javnega prevoznega sredstva,
  • sorazmerni delež regresa za letni dopust za čas trajanja pripravništva,
  • plačilo premij za dodatno kolektivno pokojninsko zavarovanje v višini najnižjega razreda po predpisani lestvici.

V nadaljevanju je povzetek natančnejšega navodila zbornice o posredovanju podatkov o stroških za plače pripravnikov na Lekarniško zbornico Slovenije, ki se nahaja na povezavi spodaj.

Osnovna plača

Osnovna plača pripravnika se v skladu z določbo člena 9a Zakona o sistemu plač v javnem sektorju določi na podlagi uvrstitve delovnega mesta oziroma naziva, na katerem lahko pripravnik delo opravlja neposredno po opravljenem pripravništvu oziroma izpitu, določenem po posebnih predpisih, in sicer tako, da je njegova osnovna plača za čas pripravništva za šest plačnih razredov nižja od osnovne plače tega delovnega mesta oziroma naziva, razen če področni zakon določa drugače.

Plačni razredi

Plačni razredi (v nadaljevanju: PR) in pripadajoče osnovne plače (v nadaljevanju: OP) za tipična delovna mesta v lekarni so naslednje:

Zdravstveni delavci 1 * 2 **
farmacevtski tehnik III 19 13
farmacevt III 32 26

1* – PR delovnega mesta za katerega se pripravnik usposablja
2 ** – PR za pripravnike

Višina plače pripravnikov

Višina plače pripravnikov znaša od 1.6.2013 dalje:

1.6.2013
farmacevtski tehnik 701,54

oz. min.plača
mag.farmacije 1.164,97

Nadomestilo plače

Nadomestilo plače se obračunava v skladu z določili 90. člena Kolektivne pogodbe za dejavnost zdravstva in socialnega varstva. V primerih, ko nastopijo odsotnosti zaradi bolezni do 30 dni, odsotnosti zaradi letnega dopusta in druge odsotnosti, je potrebno obračunati plačo za opravljen redni obseg dela ter posebej obračunati nadomestilo plače za čas odsotnosti (osnova za obračun nadomestila plače je plača delavca, ki mu je bila izplačana za pretekli mesec).

Regres

Regres za letni dopust 2017 znaša:

Plačni razred zaposlenega, ki je na zadnji dan meseca aprila 2016 uvrščen:

Višina regresa (v EUR)
Do vključno 16. plačnega razreda 1.000,00
Od 17. do vključno 40. Plačnega razreda 790,73
Od 41. do vključno 50. Plačnega razreda 600,00
Od 51. plačnega razreda navzgor 500,00

 

Regres za prehrano med delom znaša od 1.7. 2017 znaša 3,76 EUR na dan.

Dokumenti

[/vc_toggle][vc_toggle title=”Refundacija stroškov za plače pripravnikov – zneski “]

[/vc_toggle][vc_toggle title=”Dopusti”]*Vsebina je v izdelavi.[/vc_toggle][vc_toggle title=”Plače”]

Nov sistem plač v javnem sektorju

Kot ste bili že seznanjeni je bila v Uradnem listu št. 57/08 objavljena Kolektivna pogodba za javni sektor, v Uradnih listih 60/08 in 61/08 pa še Kolektivne pogodbe posameznih dejavnosti. To pomeni, da bo po večletnem delu v javnem sektorju končno prišlo do uveljavitve novega sistema plač v javnem sektorju. Akti, ki navedeno področje urejajo, so:

  • Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (Ul. 58/08),
  • Kolektivna pogodbo za javni sektor (Ul. 57/08),
  • Kolektivna pogodba o skupni metodologiji za uvrščanje orientacijskih delovnih mest in nazivov v plačne razrede (Ul. 57/08),
  • Uredba o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede (Ul. 51/08),
  • Uredba o kriterijih za določitev položajnega dodatka (Ul. 57/08),
  • Uredba o delovni uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela (Ul. 53/08).
  • Kolektivne pogodbe posameznih dejavnosti (Ul. 60/08 in 61/08).

Uredbe o delovni uspešnosti iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu, o plačah javnih uslužbencev, napotenih na delo v tujino, ter o enotni metodologiji in obrazcih za obračun in izplačilo plač v javnem sektorju še niso objavljene.

Aneks h Kolektivni pogodbi za dejavnost zdravstva in socialnega varstva določa, da se kot obvezni minimalni standard za delodajalce in pri njih zaposlene delavce, ki izvajajo dejavnost v okviru javne mreže zdravstvene službe, uporablja tako Zakon o sistemu plač v javnem sektorju skupaj s podzakonskimi akti, ki urejajo napredovanje v plačne razrede, delovno uspešnost in položajni dodatek in Kolektivna pogodba za javni sektor in ta aneks. Določbe ZSPJS in njegovi izvedbeni akti glede napredovanja, delovne uspešnosti in položajnega dodatka ter Kolektivna pogodba za javni sektor in Aneks h Kolektivni pogodbi za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije veljajo torej tudi za lekarnarje koncesionarje in pri njih zaposlene delavce. Zato naj najprej pojasnimo osnovne značilnosti ZSPJS.

Postopki

ZSPJS določa plače v znesku po plačnih razredih in uvaja orientacijska delovna mesta, za katera določa minimalni plačni razred. Orientacijska delovna mesta so določena v kolektivnih pogodbah.

ZSPJS je natančneje opredelil postopek določanja plače pripravnika (za 6 plačnih razredov zmanjšani plačni razred delovnega mesta, ki bi ga pripravnik zasedel po opravljenem strokovnem izpitu), zmanjšanja plače zaradi neizpolnjevanja zahtevane izobrazbene ravni javnega uslužbenca (za 2 oziroma 1 plačni razred –  14. člen) in določanje osnovne plače javnega uslužbenca, ki sklene delovno razmerje za določen čas. V zvezi s plačami pripravnikom in povračili le-teh bo Lekarniška zbornica Slovenije pripravila posebno pojasnilo.
V skladu s 16. členom ZSPJS lahko javni uslužbenci napredujejo, če izpolnjujejo zahtevane pogoje, pri čemer je določen nov postopek napredovanja javnih uslužbencev z najvišjim nazivom, ki lahko napredujejo za največ deset plačnih razredov in novo določilo o ocenjevanju javnih uslužbencev, ki ne napredujejo.
Pogoj za napredovanje javnih uslužbencev v višji plačni razred je delovna uspešnost, izkazana v napredovalnem obdobju, ki se ocenjuje glede na rezultate dela, samostojnost, ustvarjalnost in natančnost pri opravljanju dela, zanesljivost pri opravljanju dela, kvaliteto sodelovanja in organizacijo dela ter druge sposobnosti v zvezi z opravljanjem dela.

Postopek in način preverjanja izpolnjevanja pogojev za napredovanje javnih uslužbencev se določi z uredbo, za javne uslužbence v zavodih in drugih podobnih organih pa se bo postopek napredovanja določil s splošnim aktom objavljenim v uradnem listu. V skladu s členom 49d ZSPJS se napredovanje javnega uslužbenca v obdobju odprave nesorazmerij ne šteje kot odprava nesorazmerja v osnovni plači, ampak sta oba postopka med seboj ločena. Plačni razredi, ki jih javni uslužbenec pridobi z napredovanjem na delovnem mestu oziroma v nazivu, se prištejejo k že doseženemu plačnemu razredu.

Z novim členom 22d ZSPJS lahko delodajalci izplačujejo tudi sredstva za delovno uspešnost iz naslova povečanega obsega dela, če imajo za ta namen na razpolago sredstva iz prihrankov sredstev za plače, ki nastanejo zaradi odsotnosti javnih uslužbencev, sodnikov, državnih tožilcev in državnih pravobranilcev ali nezasedenih delovnih mest oziroma nezasedenih sodniških mest, mest državnih tožilcev in mest državnih pravobranilcev, za katera so bila predvidena sredstva v finančnem načrtu uporabnika proračuna, in sredstev za posebne projekte, ki se določijo z aktom vlade.

Vsi tisti delodajalci, ki poleg sredstev za izvajanje javne službe pridobivajo sredstva tudi s prodajo blaga in storitev na trgu, pa lahko del tako pridobljenih sredstev uporabijo za plačilo delovne uspešnosti iz tega naslova in s tem povečajo obseg sredstev nad omejitvijo določeno z uredbo.
Javnim uslužbencem k plači pripadajo tudi dodatki, katerih pogoje za pridobitev ZSPJS natančno določa, in zajemajo položajni dodatek, dodatek za delovno dobo, dodatek za mentorstvo, dodatek za specializacijo, magisterij ali doktorat, če to ni pogoj za zasedbo delovnega mesta, dodatek za dvojezičnost, dodatki za manj ugodne delovne pogoje, ki niso upoštevani v vrednotenju delovnega mesta, naziva oziroma funkcije, dodatki za nevarnost in posebne obremenitve, ki niso upoštevane v vrednotenju delovnega mesta, naziva oziroma funkcije in dodatki za delo v manj ugodnem delovnem času. Nekateri dodatki so urejeni v kolektivnih pogodbah (glej spodaj.

ZSPJS je na novo določil postopek spreminjanja razponov med najvišjo in najnižjo plačo oziroma razmerij med plačnimi skupinami in podskupinami ter vlogo sveta za sistem plač v javnem sektorju, ki ga sestavljajo predstavniki državnih organov in združenj lokalnih skupnosti ter sindikatov javnega sektorja in ki bo odslej skrbel za vse spremembe, ki bodo izvedene v okviru plačne metodologije javnih uslužbencev in določil postopek kako navedene spremembe vpeljati v prakso.

Delodajalec mora najkasneje trideset dni pred datumom prvega izplačila plač po novem (torej do 1. 8. 2008), javnemu uslužbencu izdati pisno obvestilo s pisnim predlogom ustreznega aneksa k pogodbi o zaposlitvi, v kateri so podatki o plačnem razredu na osnovi prevedbe in plačnem razredu po novi metodologiji.

Ministrstvo za javno upravo je na svojih spletnih straneh že objavilo modele, simulacijo in izračun plač po novem, saj so delodajalci že v stiski s časom, da nov plačni model pravočasno uvedejo in izvedejo tri temeljne postopke:

  1. prevedba starega plačnega sistema v novega,
  2. izračun nove plače,
  3. priprava podatkov za izdelavo aneksa k pogodbi,
  4. priprava plačilne liste za plačo po novem – za avgust 2008.
  1. odstavek 52. člena Zakona določa, da mora biti izplačilo plač po tem zakonu zagotovljeno najkasneje tri mesece po sklenitvi vseh potrebnih aktov, ki jih predvideva Zakon. Iz tega sledi, da morajo biti plače za mesec avgust, ki se izplačujejo v septembru, že izplačane po novem.

Zakon v 7. členu določa, kakšen minimalni obseg potrebnih podatkov mora vsebovati akt o sistemizaciji. Podlaga za pripravo akta o sistemizaciji so katalogi delovnih mest, ki so del kolektivnih pogodb oziroma njihovih aneksov. Za lekarniško dejavnost je to: Aneks h Kolektivni pogodbi za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije.

V sistemizacijo se lahko izjemoma vključijo tudi delovna mesta iz drugih kolektivnih pogodb dejavnosti v primeru, če v katalogih delovnih mest, ki so sestavni del aneksov h kolektivnim pogodbam na področju zdravstva, ni ustreznega delovnega mesta. Izbor delovnih mest naj ustreza dejavnostim, za katere ste ustanovljeni. Posebej pa je potrebno poudariti, da v aktu o sistemizaciji ne smete določati delovnih mest, ki jih ni v sprejetih kolektivnih pogodbah oz. aneksih. Zavodi pa morajo sami opredeliti naloge delovnega mesta, ker je to odvisno od organizacije dela posameznega zavoda. Sta se pa na LZS oblikovali dve skupini, ena za področje bolnišničnih lekarn ter druga s področja javnih lekarn, ki znotraj sebe pri oblikovanju opisov delovnih mest sodelujeta.

Zaželeno je tudi, da v oblikovanje akta o sistemizaciji vključite še reprezentativne sindikate v vašem zavodu, ker mora reprezentativni sindikat na akt podati svoje mnenje, saj kolektivna pogodba tako določa. Pozorni pa tudi bodite na to, ali je sprejemanje akta o sistemizacije v pristojnosti direktorja zavoda ali ga potrjuje svet zavoda. To je opredeljeno v vašem ustanovitvenem aktu, saj je od tega odvisno, koliko časa bo potrebno za sprejem akta.

 

Kolektivna pogodba za javni sektor

V skladu s 3. členom Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (ZSPJS) se plača javnega uslužbenca določi s pogodbo o zaposlitvi, odločbo oziroma sklepom, v kateri se določi plačni razred in druge sestavine plače v skladu drugimi določbami ZSPJS ter kolektivnimi pogodbami. Plača je sestavljena iz osnovne plače, dela plače za delovno uspešnost in dodatkov. Znesek osnovne plače se določi z uvrstitvijo v posamezen plačni razred iz plačne lestvice, ki je priloga k ZSPJS. Vrednosti plačnih razredov se usklajujejo praviloma enkrat letno na osnovi dogovora v kolektivni pogodbi za javni sektor.

Nov ZSPJS je določil vrsto novih oziroma spremenjenih delovnih mest, ki so evidentirane v katalogu delovnih mest, ki ga v skladu s kolektivno pogodbo objavi vlada, vsak proračunski uporabnik pa mora izdelati akt o sistemizaciji delovnih mest.

Osnovne plače javnih uslužbencev se določajo na podlagi uvrstitve delovnih mest in nazivov v tarifne razrede, ki izražajo stopnjo zahtevnosti delovnih mest in nazivov glede na zahtevano izobrazbo oziroma usposobljenost, pri čemer se najnižji možni plačni razred brez napredovanja za posamezen tarifni razred določi s kolektivno pogodbo za javni sektor.

Kolektivna pogodba za javni sektor določa:

  • najnižje plačne razrede za posamezen tarifni razred
  • orientacijska delovna mesta s plačnih skupin C do J (skupaj s tarifnim razredom in plačnim razredom brez napredovanja)

Farmacevtski tehniki, farmacevti in farmacevti specialisti so v plačni skupini E, z naslednjimi najnižjimi plačnimi razredi brez napredovanja:

  • farmacevtski tehnik 19,
  • farmacevt 32 in
  • farmacevt specialist 39.

Natančneje so orientacijska delovna mesta in pripadajoči najnižji plačni razredi opredeljeni v Aneksu h kolektivni pogodbi za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije (glej spodaj).

Priloga 1 kolektivne pogodbe je prevedba nominalnih zneskov osnovnih plač orientacijskih delovnih mest in njihova uvrstitev v najbližji plačni razred (skupina E je na straneh 6265 do 6275 v Ur.l. RS, št. 57/2008).

Nadalje kolektivna pogodba ureja višino in način uskladitve osnovnih plač in višino sredstev za odpravo plačnih nesorazmerji za obdobje od 2008 do 2009. Plače se usklajujejo enkrat letno 1. julija v višini 50% osnove za uskladitev osnovnih plač, ki se določi v višini predvidene stopnje rasti cen življenjskih potrebščin (inflacije) v tistem letu v Republiki Sloveniji. Za odpravo plačnih nesorazmerji so v kolektivni pogodbi namenjena sredstva v višini 50% osnove za uskladitev osnovnih plač.

Nadalje določa usklajevanje višine regresa za letni dopust v javnem sektorju za leti 2008 in 2009 ter dodatnih premij kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja

Obseg sredstev na plačilo redne delovne uspešnosti javnih uslužbencev za leto 2008 ostaja na ravni 2% letnih sredstev za osnovne plače. Za vsa nadaljnja leta se določi z aneksi k tej KP. Dogovorjen i so kriteriji in postopek ugotavljanja doseganja kriterijev za določitev dela plače za redno delovno uspešnost, ki se lahko izvede mesečno, trimesečno ali dvakrat letno.

Vsebina in višina dodatkov po kolektivni pogodbi

Kolektivna pogodba določa vsebino in višino naslednjih dodatkov:

  • za delovno doboznaša 0,33% od osnovne plače za vsako zaključeno leto delovne dobe (za ženske z delovno dobo nad 25 let se ta odstotek poveča za 0,10%)
  • za mentorstvoznaša 20% urne postavke osnovne plače mentorja in se izplača za vsako, s programom oziroma normativom določeno mentorsko uro
  • za specializacijo(45 EUR bruto), znanstveni magisterij (70 EUR bruto) ali doktorat (115 EUR bruto) se delavcu izplača le, kadar taka izobrazba ni opredeljena kot pogoj za zasedbo določenega delovnega mesta ali za pridobitev naziva; dodatki se med seboj ne seštevajo
  • za manj ugodne delovne pogoje, to je za izpostavljenost pri delu v kontroliranem območju ionizirajočega sevanja in za izpostavljenost pri delu s citostatiki znaša 0,50 EUR ali 1 EUR za vsako začeto uro dela v teh pogojih; taka delovna mesta določi delodajalec; dodatek ne pripada, če so manj ugodni delovni pogoji že upoštevani v okviru vrednotenja osnovne plače delovnega mesta
  • za nevarnost in posebne obremenitve– kolektivna pogodba našteva, katere so te nevarnosti in posebne obremenitve in višino dodatka za posamezno nevarnost ali posebno obremenitev (gre predvsem za dodatke za delo v vrtcih, šolah in z osebami z motnjami v duševnem in telesnem razvoju)
  • za izmensko delov popoldanski in nočni izmeni oziroma za redno delo v popoldanskem času (7% urne postavke osnovne plače)
  • za delo v deljenem delovnem času pripada javnemu uslužbencu, če prekinitev delovnega časa traja 2 uri ali več (13% urne postavke osnovne plače)
  • za delo v neenakomerno razporejenem delovnem času, to je delo, če je polni delovni čas javnega uslužbenca razporejen na manj kot 4 dni v tednu (10% urne postavke osnovne plače za ure, ki presegajo 8 ur dela dnevno); neenakomerno razporejen delovni čas je tudi delo, e je polni delovni čas javnega uslužbenca razporejen na več kot pet zaporednih dni v tednu 10% urne postavke osnovne plače za ure, opravljene v šestem in sedmem delovnem dnevu);
    Če je delovni čas javnega uslužbenca razporejen tako, da ima v enem delovnem dnevu dve ali več prekinitev delovnega časa, ki trajajo najmanj 1 uro, mu za ure dela tako razporejenega delovnega dne pripada dodatek v višini 20% urne postavke osnovne plače.
    Javnemu uslužbencu pripada dodatek za delo po posebnem razporedu, za kar se šteje delovni čas, ko se prisotnost delavca planira za dva dni v naprej in ta zahteva prisotnost delavca, ne glede na običajni delovni čas proračunskega uporabnika ter ga ni mogoče opredeliti z delovnim časom, definiranim iz ostalih členov te kolektivne pogodbe. Delavcu pripada dodatek v višini 20% urne postavke osnovne plače za dejansko opravljene ure po posebnem razporedu.
  • za delo ponočije 30% urne postavke osnovne plače
  • za delo v nedeljo in dan, ki je z zakonom določen kot dela prost dan, znaša za nedeljo 75% urne postavke osnovne plače, za dan, ki je z zakonom določen kot dela prost dan, pa 90 % urne postavke osnovne plače
  • za delo preko polnega delovnega časaznaša 30% urne postavke osnovne plače
  • za čas stalne pripravljenostiznaša 20% urne postavke osnovne plače

Dodatki, ki se plačujejo v odstotku od urne postavke osnovne plače, se obračunavajo le za čas, ko delavec dela v razmerah, zaradi katerih mu dodatek pripada

Če prejema javni uslužbenec dodatek za delo v neenakomerno razporejenem delovnem času, mu ne pripadata dodatka za izmensko delo in za delo v deljenem delovnem času.

Čas dežurstva se šteje v delovni čas. Za čas dežurstva, ki presega polni delovni čas, pripada javnemu uslužbencu dodatek za delo preko polnega delovnega časa.

Nazadnje pogodba določa dinamiko odprave sorazmerij v osnovni plači javnega uslužbenca v obdobju od leta 2008 do leta 2010, in sicer:

  • 1/4 nesorazmerja z vstopom v nov plačni sistem, s poračunom od 1. 5. 2008 dalje,
  • 1/4 nesorazmerja se odpravi s 1. 1. 2009,
  • 1/4 nesorazmerja se odpravi s 1. 9. 2009 in
  • 1/4 nesorazmerja se odpravi s 1. 3. 2010.

Najkasneje do konca leta 2010 se morajo plačna nesorazmerja v celoti odpraviti.

Z dnem uveljavitve te kolektivne pogodbe prenehajo veljati vse določbe Kolektivne pogodbe za negospodarske dejavnosti v Republiki, ki urejajo osnovne plače, delovno uspešnost in dodatke. Ostale določbe te kolektivne pogodbe ostanejo v veljavi

Kolektivna pogodba za javni sektor velja od 11. 6. 2008.

 

Kolektivna pogodba o skupni metodologiji za uvrščanje orientacijskih delovnih mest in nazivov v plačne razrede (KPSM)

Gre za dogovor o metodologiji za uvrščanje orientacijskih delovnih mest in nazivov v plačne razrede, ki temelji na kriterijih zahtevnosti posameznega orientacijskega delovnega mesta, ki so opredeljeni s:

  • strokovno usposobljenostjo, ki zajema zahtevano strokovno izobrazbo, dodatna znanja in delovne izkušnje,
  • odgovornostjo, to je odgovornost za rezultate lasnega dela in odgovornost za vodenje,
  • napori (umskimi in fizičnimi), pri čemer se umski napori vrednotijo glede na to, kako programirano je delo in kako so naloge po vsebini sestavljene (z enega ali več delovnih področij ter koliko so rutinske oziroma razvojne) ter ali delo vključuje stike z ljudmi in javnostjo,
  • vplivi okolja ter
  • omejitvami in prepovedmi, ki izhajajo iz dela in so določene v predpisih, in pooblastili, ki so določena z zakonom.

Navedene določbe se morajo dopolniti z določbami Priloge 4 Aneksa h Kolektivni pogodbi za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije, kjer so navedeni tudi kriteriji za razvrščanje v stopnjevana delovna mesta.

Ta kolektivna pogodba začne veljati 18. 6. 2008.

  1. junija je izšel tudi Ur.l. št. 58, v katerem sta objavljena:
  • Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o sistemu plač v javnem sektorju in
  • Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o  zdravniški službi.

 

 

 

Aneks h kolektivni pogodbi

V Uradnem listu RS št. 60 z dne 16. 6. 2008 pa je bil objavljen Aneks h Kolektivni pogodbi za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije.

Z aneksom so določena in uvrščena delovna mesta in nazivi plačne skupine E, med drugim podskupine E2, ki zajema naslednja delovna mesta:

  • GALENSKI LABORANT II
  • FARMACEVTSKI PROCESNIČAR
  • GALENSKI LABORANT I
  • FARMACEVTSKI TEHNIK – DELO S CITOSTATIKI
  • FARMACEVTSKI TEHNIK – DELO V KONTROLIRANEM OBMOČJU IOS
  • FARMACEVTSKI TEHNIK I
  • FARMACEVTSKI TEHNIK II
  • FARMACEVTSKI TEHNIK III
  • INŽENIR FARMACIJE – DELO S CITOSTATIKI
  • INŽENIR FARMACIJE – DELO V KONTROLIRANEM OBMOČJU IOS
  • INŽENIR FARMACIJE I
  • INŽENIR FARMACIJE II
  • FARMACEVT – DELO S CITOSTATIKI
  • FARMACEVT – DELO V KONTROLIRANEM OBMOČJU IOS
  • FARMACEVT I
  • FARMACEVT II
  • FARMACEVT III
  • STROKOVNI SODELAVEC I – GALENSKI LABORATORIJ
  • STROKOVNI SODELAVEC II – GALENSKI LABORATORIJ
  • BOLNIŠNIČNI FARMACEVT SPECIALIST
  • FARMACEVT SPECIALIST – DELO S CITOSTATIKI
  • FARMACEVT SPECIALIST – DELO V KONTROLIRANEM OBMOČJU IOS
  • FARMACEVT SPECIALIST I
  • FARMACEVT SPECIALIST II
  • FARMACEVT SPECIALIST KONZULTANT

Dodatki:

Uredba o kriterijih za določitev višine položajnega dodatka za javne uslužbence

V skladu s 24. členom Zakona o sistemu plač v javnem sektorju je položajni dodatek del plače, ki pripada javnemu uslužbencu, ki izvršuje pooblastila v zvezi z vodenjem, usklajevanjem in izvajanjem dela, vrednotenje teh nalog pa ni vključeno v osnovno plačo delovnega mesta, naziva ali funkcije.

Vlada je izdala in v Uradnem listu RS št. 57 dne 10.6.2008 objavila uredbo o kriterijih za določitev višine položajnega dodatka za javne uslužbence na podlagi 24. člena ZSPJS.

Položajni dodatek pripada javnih uslužbencem v plačnih skupinah C, D, E, F, G, H, I in J, kot so opredeljene v 7. členu ZSPJS. Zaposleni v lekarnah so v večini razvrščeni v razreda E in J,

Javnemu uslužbencu pripada položajni dodatek v primeru, ko so v posamezni notranji organizacijski enoti na sistemiziranih delovnih mestih zaposleni najmanj 3 javni uslužbenci (vključno z njim). Pripada pa javnemu uslužbencu položajni dodatek v višini 5% osnovne plače, če poleg svojega dela vodi, usklajuje in nadzira delo najmanj treh javnih uslužbencev ali drugih oseb, ki opravljajo delo, če je iz akta delodajalca razvidno, da opravlja navedene naloge, vrednotenje teh nalog pa ni vključeno v osnovno plačo delovnega mesta ali naziva.

Kriterija za določitev višine položajnega dodatka sta dva:

  • število zaposlenih na sistemiziranih delovnih mestih in v nazivih v notranji organizacijski enoti,
  • izobrazbena struktura javnih uslužbencev v notranji organizacijski enoti.

Uredba določa višino položajnega dodatka v odstotku od osnovne plače, glede na število zaposlenih in glede na prevladujočo zahtevano izobrazbo. Za izračun posameznega položajnega dodatka se odstotki seštejejo.

V primeru spremembe števila zaposleni ali izobrazbene strukture se spremembe upoštevajo pri izračunu višine položajnega dodatka dvakrat letno (to j 1. januarja in 1. julija).
Uredba je začela veljati 11. 6. 2008 in se začne uporabljati z obračunom plač v skladu z ZSPJS (plače za avgust, izplačane v septembru).

Kaj je potrebno narediti?

 

  • Najprej je potrebno izbrati delovna mestater pripraviti akt o sistemizaciji. Za tem je potrebno opraviti razporeditev zaposlenih na nova delovna mesta in izvesti prevedbo sedanjih plač na nov sistem po programu, ki je na spletni straniMinistrstva za javno upravo. Sindikati so priporočali, da se v sistematizacijo vključijo vsa delovna mesta iz skupine E.
  • Zaposlenim je potrebno najkasneje 30 dni pred izplačilom prve plače po novem sistemu izdatianekse k pogodbam o zaposlitvi in jih posredovati delavcem v podpis. Prvo plačo po novem sistemu je potrebno izplačati v mesecu septembru, gre pa za plačo za mesec avgust. Plače v mesecu septembru je v skladu z določilom 3. člena zakona potrebno izplačati po novem, ne glede na to, ali delavec aneks podpiše. Hkrati se izplača tudi poračun pri plači za obdobje mesecev maj, junij in julij.

Na spletni strani MJU se nahajajo pojasnila v zvezi z novim plačnim sistemom.[/vc_toggle][vc_toggle title=”Varnostne politike MZ”]*Vsebina je v izdelavi.[/vc_toggle][/vc_column][/vc_row]

Skip to content