Lekarniška zbornica opozarja: zakonodaja je popolnoma neskladna, na slabšem pa smo državljani Slovenije
»Nedopustno in povsem nelogično. Državna revizijska komisija (DKOM) je tako kot prvo skupno javno naročilo za dobavo zdravil razveljavila tudi drugo. Zoper določila razpisne dokumentacije so bili vloženi štirje zahtevki za revizijo, od teh je dva DKOM zavrnila kot neutemeljena, dvema pa ugodila. In postopek oddaje javnega naročila v celoti razveljavila. S tem so se lekarne še vedno ujetniki sporadične zakonodaje s področja javnega naročanja in področja dobave zdravil. Namreč kot izhaja iz obrazložitev DKOM, le-ta v celoti ne razume ali noče razumeti načina delovanja in poslovanja lekarn ter zahtev področne zakonodaje,« je izpostavila mag. Darja Potočnik Benčič, mag. farm., spec., predsednica Lekarniške zbornice Slovenije (LZS).
V skupnem javnem naročilu je sodelovalo 23 javnih lekarniških zavodov, URI Soča in UKC Ljubljana. Priprava je bila zahtevna, kompleksna in dolgotrajna, saj je bilo treba upoštevati vse predhodne odločitve nadzornih organov (DKOM, Računsko sodišče, AVK, JAZMP) ter dejanske potrebe in delovanja trga zdravil v Republiki Sloveniji. Po natančno proučitvi odločitev DKOM se bo delovna skupina LZS odločila o nadaljnjih korakih v zvezi z izvedbo razpisa.
Nezdružljivost zakonov
»Že od sprejema zakona, ki ureja javno naročanje, v LZS opozarjamo na nezdružljivost Zakona o lekarniški dejavnosti (ZLD-1) in Zakona o zdravilih (ZZdr-2) z zakonodajo, ki ureja javno naročanje (ZJN-3). Strokovna zakonodaj je neskladna z ZJN-3 in tako se izključujejo hkrati izvrševanje obveznosti, naložene s posameznim zakonom. Prav zaradi tega so nujno potrebne sistemske spremembe, na kar že več let intenzivno opozarjamo vsakokratno vlado,« je ostro poudarila predsednica Lekarniške zbornice Slovenije.
ZJN-3 po eni strani zahteva, da zdravilo dobavlja le en, najugodnejši dobavitelj. Drugače pa je v praksi. Noben veletrgovec v Sloveniji ne zagotavlja vseh zdravil, niti ne potrebnih količin vseh zdravil. »ZJN-3 recimo prepoveduje navajanje zaščitenih imen oz. je treba ob imenu navesti »ali podobno«. V Sloveniji imamo sistem medsebojno zamenljivih zdravil, ki so dokazano enakovredna. Zato bi lahko dobavitelj ponudil zgolj eno zdravilo iz skupine. Lekarniška zakonodaja pa od farmacevta zahteva, da izda zdravilo z zaščitenim imenom, kot ga je predpisal zdravnik,« je opisala mag. Darja Potočnik Benčič. Javni zavod ne more predvideti količin zdravil, prav tako ne asortimana, saj je to odvisno od predpisovalca, zdravnika in od potreb oziroma zahtev pacienta.
Potreba po sistemskih spremembah
Cene zdravil v Sloveniji se oblikujejo skladno s pravilnikom, ki določa oblikovanje cen zdravil na debelo in se na vsake tri mesece spremenijo. Določena je tudi lekarniška storitev, ki predstavlja fiksni prebitek k ceni. »Lekarniški javni zavodi dajejo potrebe pacientov na prvo mesto, zato kljub ne izvedbi javnega naročila zdravila nabavljajo in preskrba teče nemoteno. Pacienti dobijo prava zdravila pravočasno. Posamezni zavodi, ki so izvedli javni razpis za zdravila, so dobili negativno mnenje Računskega sodišča. DKOM je razveljavila dva skupna javna razpisa. Vse to očitno nakazuje na potrebo po sistemskih spremembah,« je dejala predsednica Lekarniške zbornice Slovenije.
Na vrsti je država
Zbornica je nedavno predsedniku vlade Janezu Janši, ministru za zdravje Janezu Poklukarju in ministru za javno upravo Boštjanu Koritniku ter medijem posredovala odprto pismo z omenjeno problematiko. »Po objavljenem pismu smo imeli prvi sestanek na ministrstvu za zdravje. Na njem smo ugotovili, da imamo v EU tudi države, ki imajo lekarne v državni lasti. Nikjer te lekarne same ne izvajajo javnega razpisa, ampak ga izvajajo regijske zdravstvene institucije, oziroma imajo na ravni države strogo definiran sistem oblikovanja cen zdravil, ki jih krije zdravstveno zavarovanje in na ta način zadostijo evropskim predpisom, ki urejajo nabavo zdravil in oblikovanje cen ter hkrati zagotovijo enakopravnost zasebnih in t. i. državnih lekarn. Zelo podoben sistem oblikovanja cen ima tudi Slovenija. Zato stroka zagovarja, da je izvajanje javnega razpisa zgolj birokratski postopek, zaradi katerega niso zdravila nič cenejša in preskrba nič boljša. Ob tem naj še dodam, da so LZS in posamezni javni zavodi izčrpali znanje za pripravo razpisa za zdravila. Na vrsti je država, da pristopi ali s skupnim razpisom ali s spremembami zakonodaje,« je zaključila mag. Darja Potočnik Benčič.