Varstvo pacienta

Zakon o pacientovih pravicah

Z Zakonom o pacientovih pravicah se izpolnjujejo večletna prizadevanja za izboljšanje razmer na področju varovanja in uresničevanja temeljnih pravic pacientov. Zakon postavlja paciente v ugodnejši položaj proti izvajalcem zdravstvenih storitev v javnem in zasebnem sektorju. Univerzalne pravice pacientov, ki jih ureja zakon, se nanašajo predvsem na spoštovanje pacienta, pravico do zasebnosti, varstvo osebnih podatkov, enakopravnost in varnost ter zagotavljanje obveščenosti. Te pravice ima vsak uporabnik zdravstvenih storitev, ne glede na to, ali uveljavlja pravice iz zdravstvenega zavarovanja ali kot samoplačnik, in ne glede na to, ali gre za storitve v javni zdravstveni mreži ali v zasebnem sektorju. Pacienti se lahko skladno z zakonom obrnejo na zastopnika pacientovih pravic, kadar menijo, da so jim bile kršene pravice:

• do dostopa do zdravstvene oskrbe in zagotavljanja preventivnih storitev;
• do enakopravnega dostopa in obravnave pri zdravstveni oskrbi;
• do proste izbire zdravnika in izvajalca zdravstvenih storitev;
• do primerne, kakovostne in varne zdravstvene oskrbe;
• do spoštovanja pacientovega časa;
• do obveščenosti in sodelovanja;
• do samostojnega odločanja o zdravljenju;
• do upoštevanja vnaprej izražene volje;
• do preprečevanja in lajšanja trpljenja;
• do drugega mnenja.

Z zakonom so določene pravice, ki jih ima pacient oziroma pacientka kot uporabnik zdravstvenih storitev pri vseh izvajalcih zdravstvenih storitev, postopki uveljavljanja teh pravic, kadar so te kršene, in s temi pravicami povezane dolžnosti. Namen je omogočiti enakopravno, primerno, kakovostno in varno zdravstveno oskrbo, ki temelji na zaupanju in spoštovanju med pacientom in zdravnikom ali drugim zdravstvenim delavcem ter zdravstvenim sodelavcem oziroma sodelavko.

Prva obravnava kršitve pacienotvih pravic pri izvajalcu zdravstvenih storitev

Če pacient neposredno med zdravstveno oskrbo izrazi nezadovoljstvo pri izvajanju zdravstvene oskrbe ali nezadovoljstvo z odnosom zdravstvenega delavca oziroma zdravstvenega sodelavca, se poskusi nesporazum z dodatnimi pojasnili ali ukrepi odpraviti takoj. Če pacient z dodatnimi pojasnili ali ukrepi ni zadovoljen, ga zdravstveni delavec oziroma zdravstveni sodelavec seznani s pravico in postopkom vložitve zahteve za prvo obravnavo kršitve pacientovih pravic.

Vsak izvajalec zdravstvenih storitev mora določiti osebo, ki je pristojna za sprejemanje in obravnavo zahteve za prvo obravnavo kršitve pacientovih pravic, pri čemer lahko določi tudi več oseb glede na vsebino zahteve in potrebo po nemotenem zagotavljanju obravnave zahtev. Če je prva zahteva vložena zoper pristojno osebo, izvajalec zdravstvenih storitev za konkretni primer določi namestnika. Če se zgodi, da zavod nima določene pristojne osebe, se šteje, da je pooblaščena oseba direktor zavoda.

Pri zasebnih izvajalcih zdravstvenih storitev se pristojna oseba določi izmed oseb z znanji s področja, katerega zasebnik opravlja, in ki pri njem ni zaposlena. Prva obravnava kršitve pacientovih pravic se lahko opravi tudi pred zasebnikom posameznikom ali drugo pristojno osebo, ki je pri njem zaposlena, če se pacient s tem strinja.

Vsak izvajalec zdravstvenih storitev mora imeti na vidnem mestu v čakalnici na primarni ravni in v specialistični ambulantni dejavnosti oziroma ob vhodu na oddelek ali oglasnem mestu bolnišnice objavljeno:

• osebno ime pristojne osebe, njeno telefonsko številko in delovno mesto, kjer se prva zahteva lahko vloži ustno;
• podatke o načinu vložitve prve zahteve in času sprejema prve zahteve pri izvajalcu zdravstvenih storitev;
• osebno ime, naslov, elektronski naslov, telefonsko številko in podatke o uradnih urah najbližjega zastopnika ter obvestilo o možnosti zastopanja ali druge pomoči zastopnika.

V kolikšnem času je treba vložiti prvo zahtevo?

Prvo zahtevo zaradi domnevno neustreznega odnosa zdravstvenih delavcev oziroma zdravstvenih sodelavcev lahko pacient vloži najpozneje v 15 dneh od domnevne kršitve. Prvo zahtevo zaradi domnevno neustreznega ravnanja zdravstvenih delavcev oziroma zdravstvenih sodelavcev pri nudenju zdravstvene oskrbe lahko pacient vloži najpozneje  roku 30 dni po končani zdravstveni oskrbi. Pacient lahko vloži prvo zahtevo v treh mesecih po izteku rokov iz prejšnjih odstavkov, če je za kršitev izvedel pozneje oziroma če so se posledice kršitve pokazale pozneje.

Zahtevo lahko vloži pri pristojni osebi izvajalca zdravstvenih storitev. Kadar je izvajalec zdravstvenih storitev zasebnik posameznik, se lahko ustna zahteva vloži tudi neposredno pri njem.

Ustno zahtevo se sprejme na zapisnik.

Ustna zahteva mora vsebovati zlasti naslednje podatke:

• osebno ime, naslov prebivališča in kontaktne podatke pacienta,
• opis domnevne kršitve pacientovih pravic,
• podatke o udeleženih zdravstvenih delavcih oziroma zdravstvenih sodelavcih,
• podatke o morebitnih drugih udeleženih osebah,
• čas in kraj domnevne kršitve pacientovih pravic,
• morebitne posledice domnevne kršitve pacientovih pravic in
• morebitni predlog za rešitev spora.

Pisno zahtevo, ki prav tako vsebuje vse zgoraj navedene sestavine, je treba vložiti pri izvajalcu zdravstvenih storitev, kjer je domnevna kršitev nastala.

Če dogovor o načinu rešitve spora ni sklenjen, se to navede v zapisniku. Pristojna oseba v tem primeru pacienta pouči o možnosti vložitve zahteve pri Komisiji Republike Slovenije za varstvo pacientovih pravic.

Druga obravnava kršitve pacientovih pravic pred komisijo Republike Slovenije za varstvo pacientovih pravic

Komisija Republike Slovenije za varstvo pacientovih pravic je pristojna za reševanje zadev in za odločanje o zahtevah za drugo obravnavo pacientovih pravic.

Komisija je pristojna za odločanje o drugi zahtevi:

• zaradi nedoseženega dogovora v postopku obravnave prve zahteve,
• zaradi nespoštovanja dogovora, ki je bil sklenjen v postopku obravnave prve zahteve,
• če izvajalec zdravstvenih storitev kljub pravočasno in pravilno vloženi prvi zahtevi za obravnavo ni izvedel.

Drugo zahtevo lahko pacient vloži najpozneje v 15 dneh po vročitvi zapisnika iz postopka za obravnavo prve zahteve ali v 15 dneh po poteku roka za izvršitev dogovora. Če izvajalec zdravstvenih storitev za obravnavo prve zahteve ni izvedel, lahko pacient vloži drugo zahtevo v 30 dneh od vložitve popolne prve zahteve.

Druga zahteva se v pisni obliki ali ustno na zapisnik vloži na Komisijo. Njene sestavine so navedene v zakonu.