Ljubljana, 17. november 2011 – Ob letošnjem Evropskem dnevu antibiotikov 18. novembra lekarne in Lekarniška zbornica Slovenije v sodelovanju z Inštitutom za varovanje zdravja Republike Slovenije opozarjajo, da učinkovitost antibiotikov lahko ohranimo le z njihovo odgovorno uporabo. Zdravljenje z antibiotiki mora vedno potekati pod nadzorom zdravnika, dosledno pa se moramo držati tudi predpisanega režima zdravljenja in navodil lekarniškega farmacevta glede jemanja antibiotikov. To velja tako glede velikosti odmerkov in jemanja točno na uro kot tudi glede trajanja predpisane terapije. Lekarniški farmacevti še opozarjajo, da neporabljeni antibiotiki ne sodijo v domačo lekarno. Če vam po zaključeni terapiji z antibiotiki zdravila ostanejo, jih oddajte v zabojnike za zbiranje odpadnih zdravil, ki so nameščeni tudi v lekarnah.

Kot je ob Evropskem dnevu antibiotikov opozoril v. d. predsednika Lekarniške zbornice Slovenije, se ljudje večinoma zavedajo, kako zelo pomembno zdravilo je antibiotik. Ker pa premalo vedo o tem zdravilu, ga pogosto napačno uporabljajo: »Letošnja raziskava, ki so jo ob Dnevu slovenskih lekarn izvedli pri Slovenskem farmacevtskem društvu, je pokazala, da je kar polovica anketirancev za samozdravljenje uporabila tudi antibiotik. To je zelo zaskrbljujoče, saj običajno količine neporabljenih antibiotikov od prejšnjih terapij ne zadostujejo za učinkovito zdravljenje. Tako bolnik le še podaljša svojo bolezen ali pa celo prispeva k razvoju odpornosti bakterij proti antibiotiku.« Lekarne in Lekarniška zbornica so se zato pridružile evropski pobudi in tudi z informativnimi zloženkami in plakati v lekarnah opozarjajo na pravilno in racionalno zdravljenje z antibiotiki.

Bojana Beović iz Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana izpostavlja, da so antibiotiki ena od najpomembnejših skupin zdravil, zato predstavlja vse večja odpornost bakterij proti antibiotikom enega od največjih zdravstvenih problemov današnjega časa: »Brez antibiotikov bi bilo izvajanje operacij in zdravljenje v bolnišnicah zelo omejeno, presajanje organov in zdravljenje rakavih obolenj s kemoterapijo pa sploh ne bi bilo možno. Ljudje pogosto zmotno mislijo, da bo antibiotik pozdravil gripo ali prehlad. To so virusne okužbe, pri katerih je antibiotik povsem neučinkovit. To zdravilo uporabljamo le za zdravljenje bakterijskih okužb, kot je na primer pljučnica. Pri lajšanju kašlja, bolečinah v žrelu ali zniževanje telesne temperature antibiotik ne pomaga, kot si z njim tudi ne zagotovimo večje odpornosti proti boleznim.« Kot še opozarja Beovićeva, mora zdravljenje z antibiotiki vedno potekati pod nadzorom zdravnika, ki bo presodil, kateri antibiotik je primeren za zdravljenje določene bakterijske okužbe.

Eno od temeljnih poslanstev lekarniških farmacevtov je ozaveščanje glede pravilne in varne uporabe zdravil. V lekarnah še posebej izpostavljajo, kako pomembno je, da se ljudje dosledno držijo navodil za jemanje zdravil. Zato tudi v okviru projekta »Vprašaj o svojem zdravilu« lekarniški farmacevti spodbujajo bolnike, da čim bolje poznajo svoja zdravila, način uporabe in njihovo učinkovanje. Kot izpostavlja koordinator omenjenega projekta pri Lekarniški zbornici Slovenije Bojan Madjar, je to še posebej pomembno pri doseganju čim boljših izidov zdravljenja: »S tem, ko bolnik bolje pozna svoja zdravila in prevzame aktivno vlogo pri zdravljenju, se zmanjša možnost napačnega jemanja zdravil in s tem tudi možnost zapletov zaradi zdravljenja z zdravili.«

Ob tem Madjar pojasnjuje, na kaj morajo biti bolniki še posebej pozorni pri zdravljenju z antibiotiki: »Pri večini antibiotikov je pomembno, da jih bolnik vzame točno na uro, saj se na ta način v telesu vzdržuje plazemska koncentracija, ki uspešno zatre bakterije. Z vidika doseganja najboljšega učinka delovanja in zmanjšanja neželenih učinkov antibiotika je pomemben tudi čas jemanja zdravila glede na hrano, in sicer na prazen želodec ali pa s hrano. Še posebej pa moramo biti previdni pri odmerjanju antibiotikov pri otrocih, katerim zdravnik antibiotik najpogosteje predpiše v obliki peroralne suspenzije, to je sirupa. Za odmerjanje vedno uporabite priloženo žličko in ne morda najljubše otrokove žličke. Ker otroci zdravilo pogosto izpljunejo, je bolje uporabljati brizgalko, s katero zdravilo počasi izpraznimo v notranji kot ličnice.«

Odpornost bakterij proti antibiotikom ni le slovenski ali evropski problem, kot opozarja Jana Kolman iz Inštituta za varovanje zdravja Republike Slovenije: »Vse večja odpornost bakterij proti antibiotikom je problem globalnih razsežnosti. Farmacevtska industrija z razvojem novih antibiotikov preprosto ne more dohajati prilagajanja in razvoja odpornosti bakterij na antibiotike, zato moramo poskušati ohranjati učinkovitost antibiotikov z bolj racionalno in predvsem pravilno uporabo antibiotikov.« Kot še opozarja Kolmanova, naj se popotniki pred potovanji ne oskrbujejo z antibiotiki pri svojih zdravnikih: »Različni antibiotiki delujejo roti različnim bakterijam. Zato lokalni zdravniki najbolje vedo, kateri antibiotik najbolje učinkuje proti bakterijskim okužbam v njihovem okolju. Predhodna oskrba z antibiotikom je smiselna le v tistih primerih, kadar potujete na območja, kjer zdravstvena oskrba ni urejena in nimajo na voljo potrebnih zdravil. Zelo pomembno je, da na potovanjih dobro skrbite za higieno rok, ker se odporne bakterije nahajajo tudi v okolju, ne le v bolnišnicah.«

Projekt »Farmacevtska skrb Vprašaj o svojem zdravilu – spodbujanje aktivnega sodelovanja pri zdravljenju z zdravili« je na podlagi javnega razpisa za sofinanciranje projektov za promocijo zdravja v letih 2011 in 2012 finančno podprl Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije.