Lekarniška zbornica Slovenije

Lekarniška zbornica Slovenije je samostojna organizacija, v katero so včlanjene vse javne in bolnišnične lekarne v Sloveniji. Ustanovljena je bila 11. 11. 1992 z namenom varovanja stanovske časti.


Kontakt

Vojkova cesta 48
1000 Ljubljana, Slovenija
T: +386 1 280 65 50
F: +386 1 280 65 61
E: tajnistvo@lek-zbor.si
I: www.lzs.si


Poiščite najbližjo lekarno

Seznam dežurnih lekarn


III.Posebne določbe

1. Mesto farmacevta v zdravstvu

10. člen

Farmacevtova naloga v zdravstvu je zagotavljanje oskrbe prebivalstva z zdravili.
Farmacevt opravlja javno delo. Njegov odnos do vseh bolnikov mora biti enak.
Ne glede na področje delovanja ali specialno poklicno udejstvovanje je dolžnost farmacevta v okviru svojih možnosti pomagati bolniku, ki je v neposredni nevarnosti, kadar ni dosegljiva zdravstvena pomoč.

11. člen

Farmacevt mora varovati interese in ugled lekarne ali drugega zdravstvenega zavoda, v katerem je zaposlen.

12. člen

V izrednih razmerah lahko farmacevt zapusti svoje delovno mesto le, ko dobi zamenjavo.

13. člen

Farmacevt spoštuje zaupno in osebno naravo strokovnih dokumentov. Kakršnikoli podatki o bolnikih, ki jih dobi pri opravljanju svojega poklica, veljajo za zaupne in jih zato varuje kot poklicno skrivnost. Farmacevt, vodja lekarne, mora zahtevati od vseh zaposlenih spoštovanje tega določila.
Zaradi varovanja poklicne skrivnosti farmacevt ne bo javno govoril o boleznih svojih bolnikov in zdravniških receptih. V objavljenih delih se bo izogibal navedbam, ki bi lahko ogrozile spoštovanje poklicne skrivnosti. Izjema je, če se s tem strinja bolnik.

14. člen

Farmacevt sodeluje z drugimi zdravstvenimi delavci z dajanjem smernic pri izbiri varne in smotrne uporabe zdravil. Farmacevt mora sodelovati pri zdravstvenem prosvetljevanju ljudi.

15. člen

Farmacevt podpira vse aktivnosti in ukrepe za preprečevanje bolezni in zboljšanje preskrbe z zdravili, ki jih izpeljejo ali priporočijo njegova poklicna združenja.
Farmacevti pomagajo ustreznim upravnim organom pri njihovih nalogah na področju varovanja zdravja. S svetovanjem tem organom si mora farmacevt prizadevati za uveljavljanje ukrepov za preprečevanje bolezni.

16. člen

Farmacevt sodeluje v organizacijah, ki imajo za cilj napredek farmacevtske stroke; s svojim delom in sredstvi prostovoljno prispeva k razvoju in delu teh organizacij.

2. Odnos do bolnikov

17. člen

Za izpolnitev svojih nalog se farmacevt obvezuje:

  • da se bo vsem bolnikom, ki bodo potrebovali njegovo pomoč, posvetil z enakim občutkom dolžnosti
  • da bo bolnikom, ki se z zdravili sami zdravijo, svetoval po svojih najboljših strokovnih zmožnostih in jih pravočasno napotil na zdravniški posvet, če bo menil, da je to potrebno
  • da bo priporočal samo take načine zdravljenja, zdravila in druge izdelke, katerih uporabo lahko etično in strokovno zagovarja,
  • da bo zavrnil izdajo zdravil ali zdravilnih in medicinskih pripomočkov, kadar bo upravičeno menil, da jih bo oseba uporabila na način, ki bi škodoval zdravju ali v pridobitniške namene.

18. člen

Farmacevt mora zelo previdno odgovarjati na vprašanja bolnikov ali tretje osebe o bolezni ali pomenu predpisanih zdravil. Farmacevt se mora izogibati določanju diagnoz ali napovedim poteka bolezni, pri katere zdravljenju sodeluje. Zlasti se mora pred bolnikom ali tretjo osebo izogibati komentarjev o izsledkih medicinskih izvidov.

19. člen

Farmacevt si prizadeva pridobiti in ohraniti bolnikovo zaupanje.

3. Odnos do sodelavcev

20.  člen

S svojimi sodelavci je farmacevt dolžan ravnati pravično in kolegialno.
Farmacevt ima pravico od svojih sodelavcev zahtevadi vedenje, primerno poklicnemu stanu.

21. člen

Farmacevt- mentor mora pripravniku in praktikantu omogočiti pridobitev praktične izobrazbe. Nanj je dolžan prenesti spoštovanje in ljubezen do poklica in mu s svojim vedenjem biti pri tem za zgled.

22. člen

Farmacevti so si dolžni pri opravljanju poklica medsebojno pomagati in se podpirati.
Farmacevt se mora izogibati načinu govorjenja in dejanjem, ki bi utegnila kolegu poklicno in moralno škodovati.
V primeru poklicnega spora si mora farmacevt prizadevati za sporazumno rešitev. Če sporazumne rešitve ni mogoče doseči, je dolžan o tem obvestiti častno razsodišče Lekarniške zbornice.

23. člen

Farmacevt se je dolžan zavzemati za plodno sodelovanje med kolegi in zaposlenimi v drugih zdravstvenih poklicih in ustvarjati vzdušje spoštovanja in zaupanja. Spoštovati mora njihovo neodvisnost.

4. Vrednotenje farmacevtovega dela

24. člen

Farmacevt ima pravico in dolžnost, da si prek svojih stanovskih, strokovnih in drugih organizacij prizadeva za ustrezno vrednotenje svojega dela.
Za svoje storitve sme farmacevt vzeti vedno le pošteno plačilo.
Farmacevt se je dolžan zavarovati proti odškodninskim zahtevkom v mejah svoje poklicne dejavnosti.

5. Prepoved nekaterih dogovorov ali sporazumov

25. člen

Vsi dogovori ali dejanja, ki zajemajo špekulacijo na račun bolnika oz. njegovega zdravljenja, so v nasprotju s poklicno etiko.
Prepovedan je kakršenkoli nelojalen dogovor med farmacevti in zdravniki, medicinskim osebjem in vsemi drugimi osebami. Nelojalen dogovor je dogovor med dvema ali več osebami v škodo bolnika ali tretje osebe.

6. Oglaševanje

26. člen

Oglaševanje izdelkov in storitev mora biti v skladu z zakonom in določili tega kodeksa.
Vse oblike oglaševanja, ki jih uporabljajo lekarne, morajo strogo upoštevati naslednja načela:

  • njihovo vodilo mora biti zdravje prebivalstva
  • upoštevati morajo socialno nalogo lekarne
  • upoštevati morajo znanstveno in poklicno izobrazbo farmacevta
  • upoštevati morajo načelo kolegialnosti v akademskem poklicu
  • upoštevati morajo dolžnosti in pravice javne lekarne v interesu urejene zdravstvene oskrbe

a) Nedovoljeno oglaševanje

27. člen

V nasprotju s častjo in z ugledom lekarniškega stanu so:

  • vsi načini oglaševanja, ki so tržno kričeči in v nasprotju z etičnimi merili
  • vsi načini oglaševanja, ki so po vsebini in obliki, taki da:
  • niso v skladu z resnico, jo pačijo, zavajajo ali vsebujejo pretirane trditve
  • izkoriščajo vraževernost in lahkovernost javnosti
  • lahko nelojalno vplivajo na promet v škodo drugih lekarn
  • vsebujejo vsem skupne poklicne dolžnosti in naloge, katerih način in obliko izvajanja obravnavajo kot posebne zasluge ene same lekarne, ki ustvarja to reklamo
  • vsebuje napoved posebnih brezplačnih dodatnih storitev

b)Dovoljeni načini oglaševanja

28. člen

Oglaševanje je dovoljeno:

  • v okviru skupnega stanovskega oglaševanja, ki ga priporoča ali organizira Lekarniška zbornica
  • znotraj in na stavbi lekarne, če je v skladu s prejšnjimi določili
  • znotraj lekarne:
    • kot opozorilo (opozorilna tabla) na javnem mestu, ki označuje najbližjo lekarno in vsebuje samo besedilo in naslov lekarne
    • kot enkratna akcija ob otvoritvi, ponovnem odprtju in poslovnih obletnicah lekarne v preprosti obliki, opozorila na dogodek, ki vsebuje samo besedilo in naslov lekarne
    • kot oglas v publikacijah (izjema so plakati) z besedilom in imenom lekarne. Dodatno besedilo lahko zajema samo opozorilo o tem, kateri izdelki poleg zdravil so še v prodaji v lekarni.

29. člen

Za oglaševanje se ne šteje obvestilo o delovnem času lekarne, objava dežurne službe, objava spremembe naslova in telefonske številke.

 

© 2010 Lekarniška zbornica Slovenije. Vse pravice pridržane